Oblikovalčevo avtorsko delo lahko spremeni le avtor sam, tretja oseba pa samo z avtorjevim soglasjem. Pravica predelave je izključna avtorjeva pravica, kar pomeni, da ima avtor v zvezi z njo pravico prepovedati ali dovoliti posege v svoje avtorsko delo. Če pride do kršitve te njegove sicer premoženjske pravice, so za kršilce posledice lahko tudi kazenskopravne (148. člen Kazenskega zakonika (KZ-1) – Kršitev materialnih avtorskih pravic). Med predelave sodi tudi ponovna uporaba celotnega avtorskega dela v drugem delu (npr. posnemanje) oziroma tudi taka, pri kateri se uporabi le en del prvotnega avtorskega dela.

Po drugi strani pa je nedovoljena predelava tudi poseg v moralna upravičenja avtorja, da se upre vsakršni skazitvi svojega dela. Zato je za predrugačenje avtorskih del nujno potrebno predhodno pridobiti dovoljenje avtorja (oblikovalca), saj lahko v nasprotnem primeru sprememba ali predrugačenje avtorskega dela, ki je avtor ni dovolil niti naknadno odobril, pomeni še eno kaznivo dejanje (147. člen Kazenskega zakonika (KZ-1) – Kršitev moralnih avtorskih pravic).

V primeru predelav avtorjevega dela s strani tretje osebe, ki bi posegale v koncept oziroma izgled dela, je priporočljivo, da se naročnik v pogodbi v izogib skazitvi ali nepravilni rabi avtorskega dela zaveže pridobiti predhodno soglasje avtorja.

Seveda pa je po drugi strani z vidika naročnika kot uporabnika pomembno, da ta oblikovalske rešitve brez večjih zapletov lahko uporablja, pri čemer je dejanska uporaba končnih oblikovalskih rešitev (ko se na primer celostna grafična podoba dnevno uporablja z različno vsebino) tudi lahko predelava, vendar je v okviru proste predelave zakonsko dovoljena, saj jo zahteva sam namen te uporabe.