Društvo oblikovalcev Slovenije je svoje svoje zadnje Predpise o honoriranju oblikovanja vizualnih komunikacij izdalo pred več kot 18 leti. Skupina več kot šestdesetih najvidnejših slovenskih oblikovalskih studiev in samostojnih oblikovalcev je zato pripravila nova Priporočila za vrednotenje oblikovalskih storitev. Ta obsežni projekt pa je nastal iz več razlogov.
Poleg številnih vsebinskih vrzeli, ki so se v Predpisih DOS kazale zaradi razvoja tehnologij, se je močno spremenil tudi kulturno-ustvarjalni sektor. Ta je po podatkih SURS v letu 2017 štel že skoraj 52.000 zaposlenih, hkrati pa ankete slovenskih kulturno-kreativnih delavcev kažejo, da več kot tretjina anketiranih prejema mesečni neto dohodek med 500 in 1.000 evri. Dvig števila oblikovalcev in zaskrbljujoči podatki o prihodkih, s katerimi se preživljajo, kažejo na stisko tega dela kreativnega sektorja. Neusmiljen boj za delo številnih in različno usposobljenih oblikovalcev je pripeljal do absurdnih odstopanj tako v cenah, kot tudi v kvaliteti izvedenih del. Vse to lahko v praksi že na prvi pogled opazimo kot osiromašenje urbanega vidnega okolja.
Zakon o javnem naročanju je še dodatno znižal strokovno zahtevnost oblikovalskih projektov, saj kot edini kriterij za izbiro avtorja prevečkrat uporablja kriterij ekonomsko najugodnejše ponudbe. Javne naročnike po eni strani pesti pomanjkanje lastnih pričakovanj glede naročenega avtorskega dela, težave pa imajo tudi s samim zapisom projektne naloge v javnih naročilih. Posledice takšnega pristopa so bile pričakovane: številna javna naročila in natečaji so bila zelo slabo napisani, posledično pa so prinesli ustrezno slabe rezultate.
Opisanega pomanjkanja kvalitativnih normativov ni uspel nagovoriti nihče: ne oblikovalska stroka sama, niti vse bolj številčne izobraževalne ustanove. Prav tako je bilo v javnem diskurzu tako rekoč odsotno Društvo oblikovalcev Slovenije, ki mu že leta ne uspe preseči sprijaznjenosti s sedanjim stanjem ter vzpostaviti novega članstva, vodstva in načrta dela.
S priporočili za vrednotenje oblikovalskih storitev posredno nagovarjamo vse omenjene problematike. Za konkreten cilj smo si zastavili omilitev plačilnih nesorazmerij in ozaveščanje avtorjev ter naročnikov glede avtorskega ustvarjanja in z njim povezanih pravic. Dolgoročni cilj projekta so bistveno izboljšati dosedanje načine javnega naročanja avtorskih del, pa tudi znova vzpostaviti stanovske organizacije in nenazadnje krepiti stališča stroke do aktualnih sprememb v družbi. Med njimi je zagotovo status avtorskega ustvarjanja in že ustvarjenih avtorskih del v času generativne umetne inteligence.
Pri novoobjavljenih Priporočilih smo se zgledovali pri podobnih tujih orodjih in pri tem upoštevali domače posebnosti. Prvič smo uvedli delitev oblikovalskega procesa na šest izvedbenih faz in opredelili postavke glede na izvedbeno fazo, prav tako smo prvič predvideli obračunavanje honorarjev glede na obseg prenesenih pravic. Priporočila vključujejo smernice glede višine tarif in izvedbe projekta, povzetek avtorskega prava za oblikovalce in kalkulator za lažjo pripravo ponudb. Trenutno obravnavani sklopi obsegajo področja razvoja identitet, publikacij, embalaže, tipografije, spletnih strani in drugih rešitev za digitalno okolje.
Orodje pa je močno odvisno od tehnoloških in družbenih sprememb, zato ga bo treba sproti posodabljati. Novih sodelavcev, ki bi okrepili ekipo, smo torej vedno veseli.
Zarja Vintar, pobudnica
Kontakt: priporocila@drustvo-oblikovalcev.si