Moralne avtorske pravice omogočajo ustvarjalcu, da ohrani s svojo stvaritvijo intenziven odnos, saj spadajo med osebnostne pravice.  Moralna upravičenja primarno dajejo avtorju absolutno oblast nad odločitvijo ali želi in kdaj želi svojo stvaritev prvič objaviti oziroma jo napraviti dostopno javnosti. To pomeni tudi, da sam odloča o tem, kdaj je po njegovi strokovni oceni avtorsko delo dokončano. Prav tako ima avtor aboslutno upravičenje odločiti ali bo imenovan kot avtor oblikovalskega dela in kako želi biti imenovan (da na primer delo podpiše, da se navede psevdonim, da je naveden v kolofonu itd.). Moralna pravica spoštovanja dela pa daje avtorju moč, da prepove vsakršen poseg v njegovo stvaritev, ki bi lahko okrnil njegovo osebnost, na ta način se tako lahko upre vsaki skazitvi. Nazadnje pa ima avtor tudi moralno pogojeno pravico skesanja, ki mu omogoča, da si na podlagi resnih moralnih zadržkov premisli in prekliče prenos materilane avtorske pravice.

Med kršitve avtorske pravice moralne narave pa sodi tudi ti. plagiat oziroma uporaba tujega avtorskega dela kot svojega, ko si nekdo zavestno lasti tuje avtorsko delo in ga prikazuje kot svoje (primer posnemanja).